Kateri pristopi z zaviralci imunskih kontrolnih točk (ZIKT) prinašajo klinično pomembne koristi? Zbrali smo nova spoznanja o zdravljenju dezmoplastičnega melanoma in melanomaz visokim tveganjem za ponovitev bolezni. Prispevek smo pripravili s Katjo Leskovšek, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Kaj je odmevalo na področju zdravljenja melanoma? Predstavljamo podoboljene rezultate raziskave NADINA, končno, devetletno analizo CheckMate 238 in nove podatke raziskave SWOG S1801. Na kongresu pa so predstavili tudi prve podatke prospektivne raziskave, ki je ocenila varnost krajše trajanja terapije anti-PD-1 pri bolnikih z razsejanim melanomom ter nekaj novih terapij, ki prinašajo dodatne koristi v zdravljenju melanoma, uvealnega melanoma in ploščatoceličnega raka kože.
Pričakovati je, da bo neoadjuvantna imunoterapija spremenila standard zdravljenja visokorizičnega in lokalno napredovalega kožnega ploščatoceličnega karcinoma (cSCC). Neoadjuvantni pristop odpira možnost, da bi bilo pri določenih skupinah bolnikov mogoče opustiti operacijo in/ali obsevanje. Piše Katja Leskovšek, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Na letošnjem kongresu Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO) so ponovno predstavili napredek v zdravljenju malignega melanoma. Kateri podatki za starejša in novejša zdravljenja so najbolj odmevali? Ali je lahko sistemsko zdravljenje učinkovito tudi, če se čas zdravljenja skrajša?
Imunoterapija z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT) je revolucionarno spremenila zdravljenje napredovalih rakavih bolezni, vključno s ploščatoceličnim karcinomom kože (cSCC). Cemiplimab, zaviralec PD-1, je prvo odobreno zdravilo iz te skupine za sistemsko zdravljenje lokalno napredovalega in razsejanega cSCC, kadar kirurško ali obsevalno zdravljenje ni več učinkovito.
Uspešno je končana faza I kliničnega preskušanja genskega imunološkega zdravljenja bazalnoceličnega karcinoma glave in vratu. Gre za prvo tovrstno klinično študijo v Evropi, ki temelji na uporabi interlevkina 12 v obliki plazmidne DNA ter je v celoti plod znanja in postopkov, razvitih v Sloveniji. O raziskavi in možnostih, ki jih odpira v prihodnosti, smo se pogovarjali s prof. dr. Majo Čemažar, univ. dipl. biol., predstojnico Sektorja za raziskovanje in izobraževanje na Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana ter vodjo Oddelka za eksperimentalno onkologijo.
Nedavno je bil standard zdravljenja resektabilnega melanoma stadija III operacija in adjuvantno zdravljenje z zaviralci PD-1 ali zaviralci BRAF in MEK v primeru mutacije BRAF V600E. Bolezen se je v nekaj letih po končanem zdravljenju ponovila pri več kot 40 % bolnikov. Zaradi tega in ker adjuvantno zdravljenje z zaviralci imunskih kontrolnih točk (ZIKT) ni prineslo pomembne koristi v celokupnem preživetju (OS), so raziskovali učinkovitejše pristope zdravljenja.
Na minulem kongresu EADV je dr. Christian Posch, dr. med., spec. dermatovenerologije z Zasebne univerze Sigmunda Freuda na Dunaju, predstavil evolucijo zdravljenja melanoma, ki je privedla do danes zelo učinkovitih mRNA cepiv. Kakšni pristopi pa bodo v prihodnosti še spreminjali klinično prakso?
Novi podatki, predstavljeni na kongresu Evropske akademije za dermatologijo in venerologijo (EADV), so obetavni tudi za napredek v odkrivanju melanoma. Z novo metodo jim je uspelo določiti protitelesa, ki so značilna za bolnike z melanomom stadijev I in II.
Kakšne dobrobiti v zdravljenju melanoma prinaša prva odobrena adoptivna celična terapija? Kakšen bi bil optimalen režim neoadjuvantnega zdravljenja za bolnike z resektabilnim melanomom z visokim tveganjem? Kateri prelomni rezultati utirajo pot uporabi imunoterapije pred kirurškim zdravljenjem malignega melanoma? Odgovore ponujajo odmevne raziskave, predstavljene tudi na nedavnem kongresu Ameriškega združenja za internistično onkologijo (ASCO).
Ob čedalje bolj utečeni in daljši uporabi bioloških terapij za zdravljenje luskavice se kopičijo tudi podatki o njihovi varnosti. Ali imunomodulatorni način delovanja, ki poviša tveganje za nekatere okužbe, povišuje tudi tveganje za kožne malignosti? Odgovor je iskala nedavna pregledna raziskava.
Register raka RS na Onkološkem inštitutu Ljubljana je konec oktobra objavil podatke o bremenu raka v letu 2020, prvem letu epidemije covida-19. Koliko je bilo odkritih rakov glede na pričakovano število novih primerov? Ali so se uresničile napovedi?