iwCLL 2025 – pomembne informacije za klinično prakso
Na mednarodni delavnici o kronični limfocitni levkemiji (iwCLL) so izstopala nova spoznanja o patogenezi bolezni ter napredki v raziskavah in zdravljenju. Kot poudarja prim. Nataša Fikfak, dr. med., spec. interne medicine in hematologije iz Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, so bila za klinično prakso posebej pomembna predavanja o izbiri prve linije zdravljenja, obravnavi rezistentne bolezni in pristopih k bolnikom z Richterjevo transformacijo.
Premiki v zdravljenju KLL, ALL, AML in KML
Hiter razvoj tarčnih terapij, imunoterapije in kombinacijskih režimov spreminja standarde oskrbe ter omogoča vse bolj personaliziran pristop k zdravljenju krvnih rakov. Katere so najnovejše ugotovitve in pričakovani terapevtski premiki pri zdravljenju kronične limfocitne levkemije (KLL), akutne limfoblastne levkemije (ALL) ter akutne in kronične mieloične levkemije (AML/KML)? Piše Gaja Cvejić Vidali, dr. med., spec. hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Novosti s kongresa International Myeloma Society (IMS)
Na letošnjem kongresu IMS so predstavili številne nove podatke, ki pomembno spreminjajo zdravljenje diseminiranega plazmocitoma. V ospredju so bile raziskave z bispecifičnimi protitelesi in terapijami CAR-T, ki dosegajo visoko odzivnost ter velik delež bolnikov z negativno minimalno preostalo boleznijo že v zgodnjih linijah zdravljenja, zlasti pri uporabi inovativnih kombinacij.
Časovno omejeno zdravljenje pri KLL: kako izbrati optimalen pristop?
V zadnjih letih se je v prvi liniji zdravljenja KLL uveljavilo časovno omejeno zdravljenje s tarčnimi zdravili. Kljub širokemu spektru razpoložljivih shem pa ostaja ključno vprašanje, katero terapevtsko kombinacijo izbrati za posameznega bolnika. Odgovarja Gaja Cvejić Vidali, dr. med., spec. hematologije.
Zdravljenje primarno neodzivnega in ponovljenega DVCBL
Kljub napredku zdravljenja difuznega velikoceličnega limfoma B (DVCBL) z uvedbo sheme PolaR-CHP zaenkrat ni dokazov o izboljšanem celokupnem preživetju pri bolnikih, ki so primarno neodzivni ali se jim bolezen kmalu po zdravljenju z R-CHOP ponovi. Pri pomembnem deležu bolnikov nadaljnje zdravljenje ostaja izziv zaradi agresivnosti bolezni in komorbidnosti. Kakšna je učinkovitost terapij CAR-T in drugih novejših pristopov?
