HER2+ rak dojk: rezultati, ki spreminjajo pristop
Obravnava bolnikov s HER2+ razsejanim rakom dojk se usmerja v optimizacijo prvolinijskega in vzdrževalnega zdravljenja po indukcijski kemoterapiji. V nadaljevanju povzemamo rezultate raziskav HER2CLIMB-05, PATINA in DESTINY-Breast09, predstavljenih na lanskem kongresu SABCS in ASCO. Recenzentka vsebine je doc. dr. Simona Borštnar, dr. med., spec. internistične onkologije in interne medicine, vodja multidisciplinarnega tima za raka dojk OI Ljubljana.
Vpliv obsevanja na izide zdravljenja, o katerih so poročale bolnice
Povezava med obsevanjem in bolečino v roki ter omejeno gibljivostjo rame je slabo raziskana, obstoječi rezultati pa so neenotni. Doc. dr. Ivica Ratoša, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana, je s sodelavci v okviru projekta OREH preučevala vpliv različnih doz obsevanja na ramenski sklep oziroma glavico nadlahtnice pri bolnicah z zgodnjim rakom dojk. Rezultate raziskave so predstavili na kongresu SABCS.
Najnovejše o zaviralcih CDK4/6
Novi rezultati ponujajo poglobljen vpogled v dolgoročne izide zdravljenja, vlogo bioloških in kliničnih dejavnikov ter pomen zaporedja zdravljenja z zaviralci CDK4/6 v adjuvantnem in metastatskem okolju. V prispevku povzemamo štiri raziskave, predstavljene na kongresu SABCS, ki osvetljujejo vlogo zaviralcev CDK4/6 pri zdravljenju bolnikov s HR+/HER2– rakom dojk.
Hormonska kontracepcija in tveganje za raka dojk
Raziskava švedskih nacionalnih registrov, ki je zajela več kot dva milijona žensk, je preučevala tveganje za pojav raka dojk pri uporabnicah različnih oblik hormonske kontracepcije. Kaj sporočajo rezultati, objavljeni v publikaciji JAMA? Kako je te rezultate mogoče interpretirati v širšem kontekstu znanih koristi hormonske kontracepcije?
Obsevanje dojk in pogostost kirurških zapletov
Ali vrsta rekonstrukcije vpliva na pojavnost zapletov po operaciji in pri kateri vrsti rekonstrukcije je večja verjetnost za dodatne posege? Na ti vprašanji odgovarja še ena raziskava, predstavljena na kongresu SABCS, ki jo je izvedla asist. Romi Cencelj-Arnež, dr. med., spec. splošne kirurgije, FEBS, z OI Ljubljana. Z ekipo je analizirala izide rekonstrukcij s silikonskimi vsadki v primerjavi z rekonstrukcijo z lastnim tkivom po predhodnem obsevanju.
