Prospektivne klinične raziskave v onkologiji danes redno vključujejo tudi meritve kakovosti življenja bolnikov. Toda kakšna je uporabna vrednost teh meritev v klinični praksi in v vsakdanjem življenju bolnikov? Komentira doc. dr. Maja Pakiž, dr. med., spec. ginekologije in porodništva z Oddelka za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor.
Medtem ko slovenski splošni register raka zajema približno 80 spremenljivk, jih klinični register za raka dojk beleži več kot 300. Kako bodo te prispevale k optimizaciji prihodnjega kliničnega dela ter vrednotenju dosedanjega, je v intervjuju pojasnila dr. Sonja Tomšič, dr. med., spec. javnega zdravja in nacionalna koordinatorica Državnega programa obvladovanja raka 2022–2026.
Na nedavno zaključenem kongresu ESMO Breast Cancer so predstavili rezultate kliničnih raziskav, ki napovedujejo nadaljnje izboljšave v zdravljenju različnih podtipov raka dojk. Zbrali smo nekaj izstopajočih sporočil, ki vključujejo tako dolgoletne analize kot prve obetavne podatke o zdravljenjih.
Kako ženske, vključene v program DORA, zaznavajo bolečino med presejalno mamografijo? Ali lahko višja stopnja bolečine vodi v neudeležbo v prihodnjih krogih presejanja? Na to je odgovarjala raziskava sodelavcev Državnega presejalnega programa za raka dojk DORA, katere rezultati so bili predstavljeni na sanktgallenski konferenci o raku dojk.
V Laboratoriju za slikovne tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko UL učijo modele umetne inteligence (UI), da bodo sposobni le na podlagi CT-slik prepoznati ali napovedati tveganje za razvoj osteopenije in osteoporoze pri bolnikih z rakom dojk. O uspehih ocenjevanja tveganja za razvoj kroničnih bolezni pri bolnikih z rakom dojk piše prof. dr. Tomaž Vrtovec, univ. dipl. inž. elektrotehnike s Fakultete za elektrotehniko UL.