Doc. dr. Ibrahim Edhemović, dr. med., spec. splošne in abdominalne kirurgije, FEBS, FSSO, z Onkološkega inštituta Ljubljana, je v prispevku osvetlil cilje kirurškega zdravljenja raka želodca ter izpostavil izzive, ki otežujejo njihovo uresničevanje. Posebno pozornost je namenil pomenu centralizirane obravnave teh bolnikov.
Ti trije vidiki so v zadnjih letih pomembno zaznamovali sistemsko zdravljenje raka želodca, pravi Marko Boc, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana. Poudarja, da eradikacija H. pylori ne le zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni, temveč lahko vpliva tudi na izide zdravljenja z imunoterapijo.
Anja Stopar, dr. med., specialistka gastroenterologije iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, je spregovorila o strategiji "testiraj in zdravi" pri obravnavi okužb s Helicobacter pylori ter o ustrezni dokumentaciji in izbiri bolnikov v diagnostičnem postopku ob sumu na raka želodca. Pri katerih skupinah bolnikov je indicirana gastroskopija? Kdaj je smiselno opraviti kontrolno endoskopijo?
Z zaskrbljenostjo spremljamo naraščajočo incidenco zgodaj nastalega raka debelega črevesa in danke (ZNRDČD) pri bolnikih, mlajših od 50 let. Dr. Neva Volk, dr. med., specialistka internistične onkologije z OI Ljubljana, je zbrala najnovejše podatke iz literature o posebnostih te skupine bolnikov, predstavila koncept eksposoma in razpoložljive možnosti zgodnejše diagnostike.
Asist. mag. Ajra Šečerov Ermenc, dr. med., specialistka onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana, je po kongresu ASTRO predstavila spreminjajočo se paradigmo zdravljenja adenokarcinoma požiralnika in pomena obsevanja jetrnoceličnega raka. Razpravljala je tudi o zaporedju zdravljenja lokalno napredovalega raka danke in razvoju stereotaktičnega obsevanja celiakalnega pleteža pri raku trebušne slinavke.
Zamude, polariziranost, stigma in premalo povezovanja. Tudi s temi besedami Ivka Glas in Maja Južnič Sotlar, predsednica in podpredsednica Združenja EuropaColon Slovenija, opisujeta svoje delo pri svetovanju in podpori bolnikom s tumorji prebavil ter osebam s sumom na to diagnozo. Pozivata k zagonu aktivnejše in številčnejše skupnosti stroke, bolnikov in njihovih svojcev.
Kdaj in kako izvajamo preventivne resekcije kolorektalnih polipov, ki jih ocenjujemo kot predrakave spremembe? Aleksandar Gavrić, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, opisuje prednosti in omejitve različnih endoskopskih resektivnih tehnik ter predstavlja najnovejšo.
Posamezniki z dokazanim sindromom Lynch imajo pomembno povečano tveganje, da bodo do svojega 70. leta zboleli za rakom debelega črevesa in danke (RDČD). Aleksandar Gavrić, dr. med., spec. gastroenterologije s KOGE UKC Ljubljana povzema priporočila za njihovo endoskopsko sledenje. Posebno poglavje namenja kirurški terapiji – odločitvi za segmentno ali totalno kolektomijo – v primeru diagnoze RDČD.
Transplantacijska onkologija lahko koristi izbranim bolnikom s hepatoceličnim rakom. Ker pomemben delež jeter slovenskih darovalcev izvozimo v evropsko mrežo Eurotransplant, teh potencialov zaenkrat ne izkoriščamo, opozarja prof. dr. Blaž Trotovšek, dr. med., spec. abdominalne in splošne kirurgije s KO za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana.
Dosedanji dokazi o učinkovitosti zdravljenja glede na mesto primarnega raka debelega črevesa ali danke odpirajo številna vprašanja. Vodja Enote za internistično onkologijo UKC Maribor dr. Matej Horvat, dr. med., spec. internistične onkologije, je predstavil raziskavo PARADIGM, ki je prispevala nekaj odgovorov.