V raziskavi MATTERHORN faze III so pri bolnikih z lokalno napredovalim resektabilnim rakom želodca ali ezofagogastričnega stika primerjali perioperativno zdravljenje z durvalumabom v kombinaciji s kemoterapijo FLOT proti placebu in shemi FLOT. Kako rezultati vplivajo na dosedanjo klinično prakso in obete, povzema dr. Matej Horvat, dr. med., spec. internistične onkologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor.
Doc. dr. Ibrahim Edhemović, dr. med., spec. splošne in abdominalne kirurgije, FEBS, FSSO, z Onkološkega inštituta Ljubljana, je v prispevku osvetlil cilje kirurškega zdravljenja raka želodca ter izpostavil izzive, ki otežujejo njihovo uresničevanje. Posebno pozornost je namenil pomenu centralizirane obravnave teh bolnikov.
Ti trije vidiki so v zadnjih letih pomembno zaznamovali sistemsko zdravljenje raka želodca, pravi Marko Boc, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana. Poudarja, da eradikacija H. pylori ne le zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni, temveč lahko vpliva tudi na izide zdravljenja z imunoterapijo.
Anja Stopar, dr. med., specialistka gastroenterologije iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, je spregovorila o strategiji "testiraj in zdravi" pri obravnavi okužb s Helicobacter pylori ter o ustrezni dokumentaciji in izbiri bolnikov v diagnostičnem postopku ob sumu na raka želodca. Pri katerih skupinah bolnikov je indicirana gastroskopija? Kdaj je smiselno opraviti kontrolno endoskopijo?
Z zaskrbljenostjo spremljamo naraščajočo incidenco zgodaj nastalega raka debelega črevesa in danke (ZNRDČD) pri bolnikih, mlajših od 50 let. Dr. Neva Volk, dr. med., specialistka internistične onkologije z OI Ljubljana, je zbrala najnovejše podatke iz literature o posebnostih te skupine bolnikov, predstavila koncept eksposoma in razpoložljive možnosti zgodnejše diagnostike.
Asist. mag. Ajra Šečerov Ermenc, dr. med., specialistka onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana, je po kongresu ASTRO predstavila spreminjajočo se paradigmo zdravljenja adenokarcinoma požiralnika in pomena obsevanja jetrnoceličnega raka. Razpravljala je tudi o zaporedju zdravljenja lokalno napredovalega raka danke in razvoju stereotaktičnega obsevanja celiakalnega pleteža pri raku trebušne slinavke.
Zamude, polariziranost, stigma in premalo povezovanja. Tudi s temi besedami Ivka Glas in Maja Južnič Sotlar, predsednica in podpredsednica Združenja EuropaColon Slovenija, opisujeta svoje delo pri svetovanju in podpori bolnikom s tumorji prebavil ter osebam s sumom na to diagnozo. Pozivata k zagonu aktivnejše in številčnejše skupnosti stroke, bolnikov in njihovih svojcev.
Kdaj in kako izvajamo preventivne resekcije kolorektalnih polipov, ki jih ocenjujemo kot predrakave spremembe? Aleksandar Gavrić, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, opisuje prednosti in omejitve različnih endoskopskih resektivnih tehnik ter predstavlja najnovejšo.
Posamezniki z dokazanim sindromom Lynch imajo pomembno povečano tveganje, da bodo do svojega 70. leta zboleli za rakom debelega črevesa in danke (RDČD). Aleksandar Gavrić, dr. med., spec. gastroenterologije s KOGE UKC Ljubljana povzema priporočila za njihovo endoskopsko sledenje. Posebno poglavje namenja kirurški terapiji – odločitvi za segmentno ali totalno kolektomijo – v primeru diagnoze RDČD.
Transplantacijska onkologija lahko koristi izbranim bolnikom s hepatoceličnim rakom. Ker pomemben delež jeter slovenskih darovalcev izvozimo v evropsko mrežo Eurotransplant, teh potencialov zaenkrat ne izkoriščamo, opozarja prof. dr. Blaž Trotovšek, dr. med., spec. abdominalne in splošne kirurgije s KO za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana.