Algoritem celostne obravnave bolnikov z intrahepatičnim holangiokarcinomom (iCCA) je del Klinične poti diagnostike in zdravljenja bolnika s holangiokarcinomom, objavljene v zadnji številki revije Gastroenterolog. Avtorica je Mirjana Pavlova Bojadžiski, dr. med., spec. internistične onkologije s KO za gastroenterologijo Interne klinike UKC Ljubljana.
Novi rezultati, predstavljeni na letošnjem kongresu ASCO GI, dodatno utrjujejo vlogo imunoterapije in tarčnih zdravil v različnih linijah zdravljenja raka želodca ter ezofagogastričnega stika. Med odmevnejšimi sta tudi dve raziskavi, ki preučujeta učinkovitost dodatka terapije s celicami CAR-T in telesne vadbe v kombinaciji s prehransko podporo pri starejših bolnikih z operabilnim rakom želodca. Vsebino je recenzirala Jelena Azarija, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana.
Katja Leskovšek, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, je v preglednici strnila posodobljene rezultate kliničnih raziskav SCIENCE, DESTINY-Gastric03, CARES-005, RESET-C ter združene analize multicentričnih raziskav CAO/ARO/AIO-12 in OPRA. Vse te objave ponujajo odgovore, ki lahko klinikom olajšajo terapevtske odločitve.
V publikaciji Gastroenterolog so izšla obsežna domača priporočila za obravnavo jetrnoceličnega karcinoma. Predstavljeni algoritem zajema razvrstitev za določanje stadija bolezni in načrtovanje zdravljenj po barcelonski klasifikaciji BCLC (Barcelona Clinic Liver Cancer).
Claudin-18.2 (CLDN18.2) kaže potencial pri zdravljenju napredovalega adenokarcinoma želodca in gastroezofagealnega prehoda. Zbrali smo dokaze dveh pomembnih raziskav faze III, ki sta pri bolnikih s CLDN18.2 pozitivnim tumorjem v prvem redu zdravljenja z zolbetuksimabom dosegli primarna cilja. Spodbudno novo usmeritev pa podpirajo še rezultati metaanalize z letošnjega kongresa ASCO GI.
Kaj o tem obetajočem prognostičnem in potencialno prediktivnem biomarkerju pravijo raziskave in kako so se dokazi prenesli v klinično prakso? Kdaj bi bilo pri bolnikih z rakom debelega črevesa in danke najbolj optimalno preverjati ctDNA? Infografika zajema predstavitev prednosti in omejitev, kot jih je ponudil kongres ASCO GI.
Na enem mestu smo zbrali pregled glavnih opozorilnih znakov in dejavnikov tveganja za pomoč pri prepoznavanju in napotitvi bolnikov s sumom na raka trebušne slinavke. Povzetek je pripravil prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., višji svetnik, predstojnik KO za gastroenterologinjo UKC Ljubljana.