»Uspešen model, ki smo ga leta 2022 vzpostavili s slovenskimi priporočili za zobozdravstveno obravnavo bolnikov z RGV, je danes pred izzivom,« ugotavlja dr. Jana Krapež, dr. dent. med., spec. za zobne bolezni in endodontijo iz Centra za zobne bolezni in endodontijo Stomatološke klinike. Kaj otežuje klinično pot, ki se je pri bolnikih z RGV vzpostavila kot primer dobre prakse?
Neoadjuvantno in adjuvantno zdravljenje z imunoterapijo nakazuje pomemben premik v obravnavi bolnikov z raki glave in vratu. Rezultate raziskav KEYNOTE-689 in NIVOPOSTOP, njun vpliv na dosedanji terapevtski standard in izzive intenzifikacije zdravljenja predstavlja prof. dr. Primož Strojan, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana.
Kako patolog sodeluje pri obravnavi bolnika z RGV? Katere metode vključuje patološka obravnava in kako raste vloga molekularne patologije? Kakšen je pomen patološke ocene izraženosti PD-L1 in kaj bo pri tem drugače z uvedbo perioperativne imunoterapije? Odgovarja asist. dr. Katarina Dimnik, dr. dent. med., spec. patologije, vodja Oddelka za patologijo glave in vratu na Inštitutu za patologijo MF UL.
Doc. dr. Boštjan Lanišnik, dr. med., predstojnik Klinike za otorinolaringologijo ter kirurgijo glave in vratu na UKC Maribor predstavlja podatke o etioloških dejavnikih razvoja rakov glave in vratu (RGV), o predrakastih spremembah, ki zahtevajo ukrepanje ter o najpogosteje spregledanih simptomih.